5 stvari, ki se jih lahko naučimo od Harrisona Forda

25 Apr 2013

Ko sem letela v New York, sem iz žepa sedeža pred mano potegnila posebno izdajo, baseballu posvečene, revije "The American Way". Mojo pozornost je pritegnil članek o tem, kako je Harrison Ford dobil vlogo v filmu 42. Film govori o tem, kako je Branch Rickey, generalni menedžer brooklynskih Dodgersov, leta 1947 naredil izjemno drzno potezo in postavil mejnik v zgodovini baseballa, ko je v ekipo prvič vključil črnega igralca Jackija Robinsona. S tem je bila končana tudi rasna segregacija, zaradi katere so morali temnopolti igralci baseballa kar šest desetletij igrati v črnskih ligah.

Harrison Ford je v vlogi Branch Rickeya videl velike razsežnosti, ki bi jih lahko s svojo igro dal liku. Režiser filma, Brian Helgeland, je šel tako daleč, da mu ni niti odgovorjal na telefonske klice, ker mu ni želel vzbujati lažnih upov. Za vlogo Branch Rickey je namreč želel dobiti igralca neznanega imena, saj je menil, da če v film vključi Harrisona Forda (ali kakšno drugo zvezdo), bo le ta s svojo prisotnostjo prerasel vlogo in bo igral Harrisona Forda (kot v drugih filmih) in ne Branch Rickeya. Tega si nikakor ni želel, saj so teme v filmu zelo občutljive in finese ne bi prišle do izraza, ker bi jih preprosto zasenčila Fordova slava.

Pa se Ford ni predal kar tako. Z režiserjem se mu je le uspelo dogovoriti za sestanek v živo. Med pogovorom mu je omenil nek prizor iz scenarija in ga vprašal, kako bi ga bilo najbolje odigrati. Po njegovem bi lahko odigral prizor na dva načina. Začel je igrati prizor iz scenarija. Harrison Ford se je namreč scenarij že naučil tako dobro, kot da bi bila vloga njegova. Ni potrebno izgubljati besed o tem, kako je bil režiser presenečen, saj ima le malokdo priložnost, da zanj zasebno odigra vlogo veliki Harrison Ford.

Helgeland pa ni vedel tega, da je Ford pred tem poiskal toliko zgodovinskih materialov, ki obstajajo o Jackiju Robinsonu in Branch Rickeyu, kot jih je lahko dobil - od audio in video zapisov, fotografij...naučil se je navad Branch Rickeya, njegovega naglasa, skratka, vlogo, za katero se je potegoval, je naštudiral tako dobro, kot bi bila že njegova.

Vlogo je seveda dobil in ponovno pokazal svoj izredni igralski talent. Ni bilo pričakovati, da bo film o baseballu velika uspešnica, pa vendar je že po parih predvajanjih, tukaj v Ameriki, prinesel nekaj par deset milijonov dolarjev.

Kaj se lahko zavestni ustvarjalci iz te zgodbe naučimo?

1. Če verjamete - vztrajajte.

2. Obnašajte se, kot da to, kar želite, že imate. Delajte vse, kar bi delali, ko bi želeno že imeli (ogromno, veliko več kot mislite, tega namreč lahko delamo že ZDAJ).

3. Opustite navezanost na rezultat - delajte, kar delate, iz čistega užitka.

4. Vidite v mislih, še preden se prikaže v realnosti.

5. Bodite prepričani v to, da boste želeno dobili.

Ko sem razmišljala o tem, da o tej zgodbi napišem članek, sem med vsemi nebotičniki v New Yorku šla ravno mimo tistega, kjer je kasneje, po končani športni karieri, živel Jackie Robinson, včeraj, v Harlemu, pa še mimo parka Jackija Robinsona...